kuratorki Celina Lunsford in Andrea Horvay (FFF)

Dela Aïde Muluneh so dokaz preobrazbene moči fotografije, ki izziva ustaljene narative, spodbuja radovednost in ponuja navdih za spremembe. Njena razstava Na robu pretekle prihodnosti raziskuje ključna vprašanja, kot so pomanjkanje vode, enakost spolov in človeška odpornost, obenem pa na novo osmišlja vizualni jezik Afrike. Razstava predstavlja izjemno izrazno moč umetnice ter hkrati pripomore k uresničevanju prizadevanj Galerije Jakopič za krepitev zavedanja o družbenem pomenu fotografije in o vrednosti skupnosti ter za spoznavanje izjemnega ustvarjalnega potenciala nam manj znanih geografskih področij.

Fotografije odlikujejo živahne barve, simbolične kompozicije in večplastno pripovedovanje zgodb. Ustvarjalka je ukoreninjena v svoji etiopski dediščini in hkrati v globalnih izkušnjah, njena dela združujejo tradicionalno afriško telesno poslikavo z vplivi filma, slikarstva in fotoreporterstva. Vsaka fotografija je skrbno zasnovana, da izzove razmislek in preseže meje običajne dokumentarne ali umetniške fotografije.

Razstava predstavlja najizrazitejše serije Aïde Muluneh iz zadnjega desetletja. Življenje vode (2018) skozi mogočne portrete osvetljuje vpliv pomanjkanja vode na ženske v ruralni Etiopiji. Serija, posneta v surovi pokrajini Dalola, simbolno poudarja breme omejenega dostopa do vode ter njegove posledice za zdravje, izobraževanje in možnosti opolnomočenja.

Spomin na upanje (2017) raziskuje krhkost upanja – v svetu, kjer pasivnost podpira nevednost in pohlep – skozi refleksijo naše družbene odgovornosti, brezbrižnosti in nujnosti soočanja z resničnostjo, ki jo vse preradi prezremo. V seriji Svet je 9 (2016) Aïda razmišlja o nepredvidljivosti življenja in o človeškem iskanju ravnotežja sredi nepopolnosti. Ta dela raziskujejo univerzalne teme ljubezni, identitete in odpornosti, pri čemer z nadrealističnimi ozadji in močnimi simboli postavljajo provokativna vprašanja o našem obstoju. Serija Pot slave (2020), ustvarjena za Nobelov center za mir, preučuje uporabo lakote kot orožja vojne. Te pretresljive fotografije razkrivajo človeško ceno političnih agend in poudarjajo odpornost tistih, ki so ujeti v vrtince sistematičnega zatiranja.

Fotografinja se ukvarja tudi z zgodovinskimi in kulturnimi narativi Afrike. V seriji Oddaljeni pogled (2017) reinterpretira arhivske fotografije etiopskih in eritrejskih žensk, ki so jih v kolonialnem obdobju posneli tuji fotografi, pri čemer raziskuje komodifikacijo in objektifikacijo temnopoltega ženskega telesa. Z vračanjem teh upodobitev v naše vidno polje spodbuja premislek o sodobnih predstavah, ki zadevajo afriško žensko, in njihovem globalnem odmevu. Poleg lastne ustvarjalnosti umetnica črpa navdih tudi iz poezije, denimo iz pesmi Žensko delo Maye Angelou (serija Življenje vode) in 'Upanje' je stvar s peresi Emily Dickinson (serija Visoko leteča krila). Ti literarni vplivi njene fotografije prežemajo z univerzalnostjo, ki povezuje osebne in kolektivne boje.

Aïdine fotografije segajo onkraj estetike, saj se z empatijo soočajo s pomembnimi vprašanji. Njena dela gledalca vabijo k raziskovanju kompleksnosti Afrike zunaj klišejev, prisotnih v medijih, ter spodbujajo globlje razumevanje njenih izzivov in njene odpornosti. S svojo umetnostjo Aïda ponovno prevzema narativ svoje domovine, medtem ko osvetljuje stanje sveta ter nas spominja na našo medsebojno povezanost in skupno človečnost.

Ob razstavi Na robu pretekle prihodnosti so v Fotografie Forum Frankfurt (FFF) pripravili revialno izdajo, ki vključuje besedilo kuratorke Celine Lunsford, Aïdine lastne opise predstavljenih serij in številne reprodukcije njenih fotografij.

V Galeriji Jakopič bo publikacija naprodaj s priloženimi slovenskimi prevodi besedil.