Nizozemski umetnik Bart Lunenburg je v sklopu mednarodne rezidence v MGLC Švicariji, ki se je je udeležil aprila in maja 2024, v Ljubljani skozi daljše obdobje raziskoval, reinterpretiral in skozi njemu lastno perspektivo rekontekstualiziral Plečnikovo arhitekturno dediščino.

Lunenburgova multidisciplinarna umetniška praksa se v veliki meri osredotoča na arhitekturo in z njo povezane vizualne podobe, na odsotnost in prisotnost stavb, njihove spomine in zgodovine. S prepletanjem arhitekturne zgodovine in dediščine z lastnimi osebnimi opažanji avtor ustvarja umetniška dela, ki raziskujejo zapleteni odnos med ljudmi ter njihovim naravnim in grajenim okoljem. Ko je pred časom prvič obiskal Ljubljano, sta ga Plečnik in tudi naš odnos do njegovega življenja in dela takoj fascinirala, ne da bi o arhitektu pred tem karkoli vedel. V razstavi Odločiti, kam naj pade senca Lunenburg na novo interpretira Plečnikov opus skozi arhitekturne in ekološke elemente, kot sta slovenska tradicija čebelarstva in Plečnikov odnos do določenih drevesnih vrst v Ljubljani. Hkrati pa arhitektovo snovno dediščino tudi povezuje z vztrajno podobo marljivega posameznika oziroma slovite osebnosti genialnega uma, podobo, ki je globoko vtisnjena v tkivo tega mesta in države.

»Umetniška dela Barta Lunenburga vsebujejo subtilne namige na določene stavbe, drevesa, risalno orodje, tekstilne reference ali anekdote iz Plečnikovega življenja, pri čemer poskušajo razumeti, kako vsi ti vidiki skupaj še danes vplivajo na naše zaznavanje (naravne) krajine Ljubljane – ali, če ta merila obravnavamo v bolj univerzalnem smislu, kateregakoli mesta,« je o sporočilu razstave zapisala kustosinja Eva Simonič, galerija Ravnikar. Umetnik Bart Lunenburg pa je izpostavil, da ga je med drugim »zanimalo vprašanje, do katere mere lahko osebnost posameznega arhitekta, z njegovimi individualnimi preferencami, strahovi, željami in politično ideologijo, določa našo izkušnjo zasebnih in javnih prostorov v mestu. In na kakšen način je lahko mesto prizorišče med, na eni strani, »stavbami kot skulpturami arhitekta« in, na drugi strani, udobnim in pluralističnim življenjskim okoljem? Ali, preprosto povedano, kako lahko živimo v skulpturalnih sanjah arhitekta? Skulpture, ki so zgodovinsko gledano skoraj izključno ustvarjali moški arhitekti?«

Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, pri tem dodaja, da si je Lunenburg »zavedajoč se svoje vloge zunanjega opazovalca, prizadeval odkriti in ponovno interpretirati pripovedi, ki obkrožajo Plečnikovo osebnost in ustvarjalnost. Njegova sposobnost prepletanja različnih disciplin in ustvarjanja svežih perspektiv na tem dobro obravnavanem področju obljublja edinstveno izkušnjo, ki bo naše obiskovalce spodbudila k novemu razmišljanju o Plečnikovi dediščini in njenem pomenu v sodobnem kontekstu.«

Razstavo sestavlja več samostojnih serij fotografij in skulptur. Vsaka izmed njih tvori avtonomno prostorsko instalacijo, ki je hkrati povezana z drugimi; vijugajo se skozi prostore Plečnikove hiše, ki je bila nekoč odmaknjeno domovanje arhitekta, danes pa je, nasprotno, muzej, posvečen ohranjanju Plečnikove lastnine in tudi njegovega duha. Razstava je tako poetična, vizualno podkrepljena interpretacija s preprostim ciljem ustvarjanja lepote – podvig, ki bi ga najverjetneje odobraval tudi sam Plečnik – ter obenem poskus orisa mreže resničnih in skonstruiranih zgodb, ki se navezujejo na osebne in družbenopolitične okoliščine, s katerimi je prežeta arhitektova obsežna zapuščina.

---

Odprtje razstave:
Plečnikova hiša | petek, 18. oktober 2024, ob 13.00

Prvo vodstvo z umetnikom:
Plečnikova hiša | petek, 18. oktober 2024, ob 13.30

Pogovor z umetnikom Bartom Lunenburgom & umetniška intervencija kolektiva The Artist:
Plečnikova hiša | četrtek, 24. oktober 2024, ob 17.00

Zadnje vodstvo z umetnikom:
Plečnikova hiša | nedelja, 26. januar 2025, ob 11.00