Plečnikova zelena Ljubljana – nova publikacija, ki zapolnjuje vrzel v obravnavanju Plečnikovega opusa
Konec preteklega leta je pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane izšla knjiga mag. Darje Pergovnik z naslovom Plečnikova zelena Ljubljana. Knjiga, ki je izšla tudi v povezavi z našo preteklo razstavo 'Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora', skozi pogled krajinske arhitektke pionirsko obravnava kar 54 doslej znanih, manj znanih ali celo novo odkritih Plečnikovih ureditev odprtega prostora v Ljubljani.
Kot je na predstavitvi knjige povedal prof. dr. Peter Krečič, pisec uvoda, je knjiga "deziderat in temeljno delo, ki smo ga vsi, ki smo kdaj pisali o Plečnikovi arhitekturi in ureditvah odprtega prostora, že dolgo pogrešali".
Plečnikov opus je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah in strokovnih tekstih, ki so jih največkrat napisali umetnostni zgodovinarji in arhitekti. Objave tako le delno obravnavajo ureditve v odprtem prostoru, te pa so največkrat opredeljene le z zelenjem. Kot je v uvodu knjige med drugim zapisal prof. dr. Peter Krečič, pričujoča knjiga zapolnjuje to vrzel, saj je Plečnikov opus tokrat prvič raziskan z instrumentarijem krajinske arhitekture. In naprej ugotavlja, da "se Plečnikova krajinska ureditev veže na nekatere arhitekturne poudarke grajenih struktur«, saj »Plečnik vegetacije ni uporabljal le za dekoracijo, temveč ji je poskušal dati enakovredno kompozicijsko vlogo".
Avtorica mag. Darja Pergovnik, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, se je kot krajinska arhitektka konservatorka srečevala s konkretnimi vprašanji o nastanku Plečnikovih del in njihovi obnovi. Ker ni imela zadostnih podatkov, se je lotila sistematičnih raziskav, ki so se v 20 letih izoblikovale do te mere, da jih je bilo mogoče objaviti.
V knjigi Plečnikova zelena Ljubljana je za vsakega od arhitektovih posegov v odprtem prostoru najprej analiziran obstoječi prostor pred Plečnikovo ureditvijo. Analizirane so variante njegovih načrtov, primerjave načrtov z izvedbo in opis današnjega stanja. Na koncu so povzete značilnosti oz. posebnosti ureditev. Obravnavane so tudi objave v tedanjem tisku, ki kritično ocenjujejo Plečnikove načrte, druge pa jih zagovarjajo. Tisk med drugim razkriva podrobnosti načrtov skoraj do nivoja tehničnih poročil, objave javnega mnenja pa so aktualne in primerljive z današnjimi. V knjigi so obravnavani tudi Steletovi opisi in zagovori Plečnikovih dostikrat radikalnih del.
"Plečnikova realizirana dela nas prepričajo, da je bil polnovreden ustvarjalec odprtega prostora tako na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani. Na prostor je gledal analitično in ustvarjalno: kam se odpirajo pogledi, kaj je zastrto, kam bi želel usmeriti pogled ter kaj je potrebno storiti in kakšno rešitev izvesti, da bi se odprli najlepši pogledi v Ljubljani," je o pomenu Plečnikovih krajinskih stvaritev povedala mag. Darja Pergovnik. Kljub nasprotovanju javnosti nekaterim Plečnikovim posegom so z leti njegove ureditve postale največje znamenitosti v Ljubljani, nekatere so bile uvrščene celo na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Da publikacija Plečnikova zelena Ljubljana pomembno dopolnjuje védenje o Plečnikovem ljubljanskem opusu, je poudaril tudi Blaž Peršin, direktor zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki je knjigo založil. "Nova publikacija predstavlja pomemben doprinos založniške dejavnosti Plečnikove hiše, MGML, ki skozi občasne razstave in izbor obrazstavnih publikacij osvetljuje tudi nekatera manj znana ali manj obravnavana področja Plečnikovega dela. Dognanja, ki jih je v knjigi ilustrativno strnila mag. Darja Pergovnik in do katerih je prišla tudi kot zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, prinašajo novo videnje Plečnikovih posegov v ljubljanskem mestnem tkivu in tudi mlajšim generacijam raziskovalcev odpirajo nove možnosti za raziskovanje arhitektovega opusa," je še izpostavil Peršin.
Pri realizaciji nove publikacije so poleg avtorice intenzivno sodelovali tudi Maja Kovač, vodja programa Plečnikove hiše, ki je prevzela uredništvo knjige, Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše, ki je skrbela za strokovno podporo, in oblikovalec Bojan Lazarevič, ki je obsežno gradivo oblikoval v bralcu prijazno knjižno izdajo. V knjigi predstavljeno bogato gradivo v obliki načrtov, skic in arhivskih fotografij prihaja iz mnogih nacionalnih in ljubljanskih institucij: Arhiv Republike Slovenije, Plečnikova zbirka, ki jo hrani Muzej in galerije mesta Ljubljane, Dolenjski muzej Novo mesto, Moderna galerija, Ljubljana, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenski etnografski muzej, Šolski center Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana; veliko število arhivskih fotografij Plečnikovih ljubljanskih projektov je zagotovilo tudi Društvo Peter Naglič. Sodobne fotografije Plečnikovih projektov v odprtem prostoru pa so ustvarili Matevž Paternoster, Maja Kovač, Els Zweerink/Iconic Houses, Blaž Zupančič, Andrej Nolda, Tadej Hrženjak in Darja Pergovnik.
O izidu knjige so poročali v oddajah Kultura (poglej) in Osmi dan (poglej) na TV Slovenija.
Knjiga, katere izid je omogočila Mestna občina Ljubljana, podprla pa ga je vrsta pokroviteljev (zlati pokrovitelj: Žurbi team d.o.o.; pokrovitelji: Tisa d.o.o., Hiden d.o.o., Optokon d.o.o.; podpornik: Društvo Peter Naglič), je izšla v slovenskem jeziku, cena izvoda knjige znaša 39 evrov.