O Cankarju z dr. Manco G. Renko
Je Ivan Cankar z doslednim popisovanjem svojega življenja mitologiziral samega sebe?
Če se človek in njegovo delo stikata – in lahko sodimo, da je bil človek slab; kako naj potem sodimo njegovo delo?
»Kdo je to? Kaj sem zares jaz? Ali ni le moj ubogi Jure, ki je hodil po drva v Blatni dol? Ali ni moj nebogljenec Marko, ki je nesel težki križ pred procesijo? Ali ni moj sirotni idealist Peter Novljan iz hiše smrti? Če so se rodili iz mene vsi ti nesrečni, zmerom zamišljeni, prezgodaj dorasli otroci – kaj ni tedaj njih lice moje lastno in pravo lice?« (Ivan Cankar: Moje življenje)
Ivan Cankar je pisal celo življenje. To hkrati pomeni vsaj dve stvari; prvič: da nikoli ni nehal pisati: literature, pisem, člankov in drugič: da je bila njegova življenjska misija do zadnje podrobnosti popisati življenje. Čigavo življenje? Svoje, naše, narodovo? Pisati v Cankarjevem primeru pomeni ustvarjati spomin, zgodoviniti lastno življenje do točke, ko je morda nemogoče ločiti umetnika od umetnosti; življenje od dela.
Za sladoskusce in preizpraševalce v času razstave Ivan Cankar napovedujemo predavanje Mance G. Renko, ki se bo na srečanju osredotočala na Cankarjevo mitologizacijo lastne osebnosti ter si zastavila na prvi pogled drzno vprašanje: če se človek in njegovo delo stikata – in lahko sodimo, da je bil človek slab; kako naj potem sodimo njegovo delo?
Dr. Manca G. Renko je zgodovinarka, urednica in umetniška direktorica mednarodnega literarnega festivala Literature sveta Fabula.